Vir: Mostphotos.
Prehod v krožno gospodarstvo bo imel pozitivne učinke na poslovanje podjetij, in sicer v prihrankih za nakup surovin in energentov, obvladovanju cenovnih nihanj in večje zanesljivosti preskrbe s surovinami ter nove potenciale pri razvoju novih izdelkov in storitev, vzpostavljanju povratnih logističnih sistemov, razvoju novih poslovnih modelov. Tak premik lahko bistveno pripomore k vlaganju v nizkoogljične tehnologije in spodbujanju inovacij na področju vodenja in upravljanja podjetij. Mala in srednje velika podjetja lahko na tak način zmanjšujejo tveganja povezana z rastočimi cenami surovin, odvisnost od uvoza, znižajo pa se tudi stroški povezani z odlaganjem odpadkov.
V Zelenem akcijskem načrtu za Mala in srednje velika podjetja , ki temelji na Akcijskem načrtu za ekoinovacije je Evropska komisija opredelila štiri temeljne cilje, in sicer:
- izboljšati učinkovitost virov evropskih malih in srednje velikih podjetij;
- podpreti okolju prijazno podjetništvo;
- izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo okolju prijaznejše vrednostne verige (npr. gozdno lesna veriga) in
- olajšati dostop do trga za okolju prijazna mala in srednje velika podjetja.
Za njihovo doseganje so v dokumentu opredeljeni številni ukrepi, ki predstavljajo okvir za prehod v zeleno gospodarstvo tudi v Sloveniji. Paket vsebinsko dopolnjuje Pobuda za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest , ki prepoznava ključno vlogo dinamičnega in dobro delujočega trga dela pri prehodu v zeleno gospodarstvo, pri čemer bi se morali ukrepi osredotočati na naslednje:
- premostitev vrzeli v znanju in spretnostih;
- predvidevanje sprememb, zavarovanje prehodov in spodbujanje trajne in aktivne mobilnosti;
- podpora ustvarjanju delovnih mest;
- povečanje kakovosti podatkov.
Ocena prakse učinkovite rabe virov v malih in srednje velikih podjetjih v slovenski predelovalni industriji je pokazala, da je 84% podjetij že uvedla nekatere ukrepe za učinkovito rabo virov in da velika večina načrtuje nadaljnje ukrepe v naslednjih dveh letih. Ocena podjetij je, da so bili že izvedeni ukrepi ekonomsko smiselni, saj so poleg zmanjšanja negativnih vplivov na okolje prinesli tudi znižanje proizvodnih stroškov in zvišali konkurenčnost podjetja.
Slovensko gospodarstvo ima kljub delnemu poslovnemu prestrukturiranju še veliko priložnost na področju tehnološkega – zelenega prestrukturiranja, saj je snovna učinkovitost v podjetjih še precej nizka. Snovna produktivnost, ki je kazalnik trajnostne proizvodnje oz. potrošnje, izražen kot razmerje med BDP ter porabljenimi surovinami in materiali, je po letu 2005 močno nihala. V veliki meri je bila odvisna od porabe nekovinskih materialov (predvsem peska, gramoza in apnenca), ki imajo velik vpliv predvsem zaradi svoje teže. Tako je bila snovna produktivnost najnižja v letih 2006 in 2007, pod močnim vplivom visoke gradbene dejavnosti, dodatno spodbujene z dokončanjem avtocestnega križa. S kasnejšim zmanjševanjem dejavnosti v gradbeništvu se je poraba surovin in materialov zelo zmanjšala, posledično pa snovna produktivnost zvišala, v obdobju 2005–2013 za več kot polovico (v EU le za četrtino). V letu 2013 je bila na ravni 88% povprečja EU, kar pomeni nekoliko večji zaostanek kot v letu prej, a precejšnje izboljšanje glede na obdobje 2000–2010, ko je bila na ravni 70% povprečja EU. Slovenija ima nadpovprečno visok delež stroškov surovin, kar je delno posledica strukture gospodarstva, ki bolj kot v povprečju EU temelji na dejavnostih, pri katerih je raba materiala obsežna. Ker pa je pri tem nadpovprečen tudi delež stroškov na ravni večine primerljivih panog, to kaže tudi na manj učinkovito rabo surovin. Zlasti pri izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih to znižuje njihovo konkurenčnost, hkrati pa ima tudi splošni negativni vpliv na rabo omejenih naravnih virov.
V skladu s tem je tudi razmeroma nizek odstotek podjetij, ki uporabljajo reciklirane materiale/snovi ali odpadke kot surovino v proizvodnem postopku.
Namen aktivnosti v okviru tega sklopa je povezati sredstva in spodbude v celovito podporo podjetjem, kar pomeni smiselna povezava ukrepov na področju raziskav, razvoja in inovacij in drugih ukrepov za spodbujanje zelene rasti gospodarstva, npr. na področju izobraževanja, svetovanja in ukrepov na področju snovne in energetske učinkovitosti podjetij. Hkrati je potrebno izboljšati promocijske aktivnosti in dostop podjetij do informacij, predvsem na naslednjih področjih:
- učinkovitost pri rabi virov;
- tehnološke in netehnološke rešitve in možnosti za izboljšavo rabe virov v okviru posameznih sektorjev;
- stroškovna učinkovitost možnih rešitev;
- dostop do baze in orodij za primerjanje na evropski ravni, ki jo razvija “The European Resource Efficiency Excellence Centre”,
- svetovanja in finančna podpora za izvajanje ukrepov.
UKREPI
- Oblikovanje enostavnega instrumenta za spodbujanje ekoinovacij (inovacijski vavčer)
- Oblikovanje instrumenta za svetovanje malim in srednjim podjetjem
- Oblikovanje instrumenta za izboljšanje snovne in energetske učinkovitosti (povratni in nepovratni viri)
- Priprava pilotnega projekta na temo zelenega/trajnostnega turizma
BD
Nedavni komentarji